Ješ, da si sit, ali zato, ker vidiš hrano?

Ne jejmo z očmi

Prehrana je sestavni del nas. Morda je kriva vzgoja, morda civilizacijski napredek, a vse preveč jemo z očmi in vse manj zaradi prvotnega smisla – da normalno delujemo. Velikokrat se zgodi, da še preden začutimo lakoto, se nam cedijo sline, ko pomislimo na slastno jed, ki bi jo z veseljem snedli kadarkoli.

Občutek lakote in apetit

Občutek lakote moramo ločiti od apetita – slednji je namreč želja po uživanju določene vrste hrane in je odvisen od preteklih čutilnih izkušenj s takšno hrano ter od psihosocialnih vidikov hrane in hranjenja. Občutka lakote oz. sitosti sta povezana z uživanjem hrane.

Presnova ali metabolizem

Temeljna lastnost vseh bitij je presnova / metabolizem (spreminjanje ene organske molekule v drugo), katerega smisel je izraba energije kemičnih vezi v hranilih (ogljikovi hidrati, maščobe, beljakovine) za ohranjanje življenja, delovanje, rast in razmnoževanje.

Kaj določa občutek sitosti?

Mnogo raziskav je bilo že narejenih (in še vedno potekajo), s katerimi so skušali ugotoviti, kateri dejavnik neposredno določa občutek sitosti oz. lakoti. Obstajajo 3 teorije, od katerih ni nobena povsem dokazana. Dejstvo je, da na ta »center« v hipotalamusu deluje vse preveč dejavnikov iz ustne votline, prebavil in živčevja.

Smo siti, če žvečimo?

Dokazano je, da lahko izzove občutek sitosti zgolj žvečenje hrane v ustih (čeprav potem ne dospe v želodec). Ravno tako lahko različna duševna stanja (stres, depresija, travma) povzročajo bodisi občutek sitosti (lahko vodi v nedohranjenost – anoreksijo) bodisi lakote (posledično čezmerno uživanje hrane in debelost).

Zdrava prehrana - manjše tveganje za srčno kap

Znanstveno dokazano je, da boljše prehranjevalne navade znižajo raven tveganja srčne kapi. Jejte veliko sveže zelenjave in sadja (najboljše je, da uživate sezonsko in domače), polnozrnate izdelke, jedi z malo maščobami. Občasno zamenjujte meso (ki je glavni vir beljakovin) s stročnicami (so bogat vir beljakovin in imajo malo maščob) in ribami. Omejite uživanje nezdravih nasičenih maščob, ki dvigujejo raven holesterola (govedina, maslo, sir, mleko, kokosovo mleko).

"Zdrave" maščobe

Omega 3 maščobe (losos, laneno olje, sojino olje, razni prehrambeni dodatki) znižujejo tveganje možnosti srčnega napada, preprečujejo nepravilen ritem srčnega utripa in znižujejo krvni tlak.

Varovalna dieta za srce

Temelji na zmernosti uživanja vsega – tudi alkohola. 2 enoti alkohola za moške in 1 za ženske ima pozitivne učinke na zdravje. Smisel le-te je, da vzdržujete optimalno telesno težo, kar dosegate s pravim sorazmerjem vnosa kalorij (zaužite hrane) in njene porabe (aktivnosti čez dan: metabolizem, delo, šport).

Indeks telesne teže

Eden izmed pokazateljev primernosti telesne teže je indeks telesne teže (ITM, ang. BMI – razmerje med težo, izraženo v kg in kvadratom telesne višine, izražene v m). Vrednosti med 18,5 in 25 pomenijo primerno težo, nad 25 gre za prekomerno, vrednosti nad 30 pa veljajo za debelost.

Razmerje med pasom in boki

Drug pokazatelj je razmerje med pasom in boki (ang. WHR, izračunamo ga tako, da delimo obseg pasu z obsegom bokov, kjer so najširša). Vrednosti, manjše od 0, 85 veljajo za nizko stopnjo tveganja za srčno kap.