Vsi imamo drugačne navade, želje in potrebe, ki jih zadovoljujemo na svojstvene načine. A človeško telo vedno deluje po enakih načelih. Zato premalo gibanja za vse nas predstavlja večjo možnost obolevanja za različnimi boleznimi, zlasti pa za boleznimi srca in ožilja.

O koristnosti vsakodnevnega gibanja je bilo napisano že ogromno člankov, knjig, opravljenih je bilo zavidljivo število študij, vse pa trdijo enako: gibanje mora biti naša navada, neločljivo povezana z našim življenjskim slogom.

Kaj je življenjski slog?

Opredelimo ga kot »za posameznika značilen način življenja, ki ga določa skupina izrazitih obnašanj, ki se pojavljajo konsistentno v določenem časovnem obdobju«.

Življenjski slog se oblikuje pod vplivom izkušenj in življenjskih razmer, vse od ranega otroštva dalje. Med pomembnimi dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje življenjskega sloga, sodi naša družina – starši in ožje družinske razmere. Močno vplivajo tudi izobraževanje, zdravstveno varstvo ter drugi socialni in okoljski dejavniki ter seveda naš značaj. Vsi namreč nismo enako dovzetni za iste stvari, drugače dojemamo svet, imamo druge želje, cilje.

Naš življenjski slog se kaže v našem delu, kako preživljamo prosti čas, kaj nas zanima, s katerimi dejavnostmi se ukvarjamo, s kom se družimo, kam hodimo na počitnice, kje živimo, kaj jemo in podobno. Zaradi vse večje ozaveščenosti je pomemben dejavnik naša skrb za zdravje, kamor sodi:

• prehrana,
• telesna dejavnost,
• obvladovanje stresa oziroma odzivanje na probleme,
• uporaba drog (alkohol, tobak, ilegalne droge),
• spolnost,
• spanje,
• ustna higiena,
• skrb za varnost.

Zanimanje za z zdravjem povezan življenjski slog se je izrazito povečalo v drugi polovici dvajsetega stoletja zaradi ugotovljenih povezav med pojavljanjem kroničnih nenalezljivih bolezni (npr. bolezni srca in ožilja, rak, sladkorna bolezen) in elementi zdravju nenaklonjenega življenjskega sloga. Raziskovalci življenjskega sloga so ugotovili, da so posamezni dejavniki medsebojno povezani (npr. malo gibanja povzroča večjo verjetnost za visok krvni pritisk, debelost in sladkorno bolezen).

Biološke potrebe

Vsem so nam skupne biološke potrebe, ki jih zadovoljujemo različno. Med pomembnejšimi bi izpostavili dve: prehranjevalno in gibalno. Slišali smo za zdrava in nezdrava živila, za različne vrste maščob, za koristnost sveže zelenjave in sadja. Predpogoj, da začnemo spreminjati naše navade, je močna volja in jasen cilj. Zdravje in dobro počutje v lastni koži, ne glede na to, kaj smo in kaj počnemo, pa bi moral postati naš glavni cilj. Na ta način bomo trenutek sreče ujeli v svojo dlan! Zavest o zdravem življenju moramo tudi znati uporabiti in pridobljene navade živeti vsak dan. Marsikdo se je trudil z dietami, bolj ali manj uspešno, in marsikdo je telovadil do onemoglosti.

Osnovno gibanje – hoja

Preprosta »kmečka pamet« nam veleva, da je osnovno gibanje hoja. Je naša abeceda gibanja. Strokovnjaki so ugotovili, da pri hoji deluje in sodeluje kar 54 večjih in manjših mišic. Hodimo lahko kjerkoli. Idealne so trimske steze, ki pa jih je pri nas le malo. Nekoliko je to oteženo tudi pozimi in ob slabem vremenu, vendar pa na tržišču obstajajo pripomočki, ki nam omogočajo normalno hojo kar doma. Z njimi simuliramo samo hojo in hkrati utrjujemo mišice.

Pri lagodni (počasni) hoji znaša hitrost 3 km na uro, pri tekoči (ritmični) hoji 5 km na uro in pri hitri hoji 6,5 km na uro.

Dr. K. Cooper (posebej znan po t. i. cooperjevem testu) priporoča tistim, ki jim je hoja glavno vadbeno sredstvo za zdravje in dobro počutje, da opravijo vsak dan 3 km dolgo pot v 24 do 30 minutah. Pri tem ne smemo pozabiti, da zahteva tudi hoja, kot vsaka druga gibalna dejavnost, predhodno pripravo z ogrevanjem in konec z ohlajanjem in umirjanjem srčnega utripa. Zato vedno začnemo s petminutno počasno hojo ter raztezanjem mišic in sklepov, enako pa ponovimo na koncu vadbe.

S tem se bomo zavarovali pred morebitnimi poškodbami med samo hojo in mišično utrujenostjo po njej, kar mnoge ponavadi odvrne, da bi vztrajali pri redni hoji.