Tek na smučeh je popularen zimski šport, ki mladostnike krepi v optimizmu, disciplini in vztrajnosti.

Ob zaključku zimske sezone smo želeli ujeli še zadnje letošnje utrinke zimskih radosti, zato smo se odpravili na teren, na sončno Pokljuko, in naredili anketo med mladimi športniki, ki trenirajo tek na smučeh, nekateri pa tudi že biatlon. Povprašali smo jih, kaj jim je pri njihovem športu najbolj všeč, hkrati pa smo skušali ugotoviti, kako intenzivna rekreacija vpliva na človeka – na njegov vsakdanjik in na njegov pogled na svet. Poglejte si zanimive odgovore naših mladih tekačev.

»Še dva treninga, potem pa počitek,« je bilo slišati med najstniki.
»Pa vam ne bo dolgčas?«
»Ah, kje pa! Saj se bomo ravno tako dobivali in igrali košarko, šli na kolo, v kino.«
»Tako ali tako že maja začnemo s pripravami na novo sezono.«

Kaj sploh je tek na smučeh?

Gre za enega izmed najbolj garaških športov, ki zahteva predanega človeka in dolgoletno treniranje, saj vrhunski rezultati navadno prihajajo kasneje, med 25. in 35. letom. Pri tej aktivnosti je dejavno celo telo: istočasno obremenjujemo vse glavne mišične skupine, tako da telo razvijamo v enakomerno grajeno atletsko postavo, poleg tega pa je ves čas usklajeno delovanje treh sistemov:

• dihalnega,
• srčno-žilnega in
• živčnega.

Teče se v dveh tehnikah: klasični in prosti, tekmuje pa na krajših razdaljah (5 km, 7,5 km, 10 km, 15 km) ter daljših (20, 30, 50 km), sprintu na 1 km in znamenitem teku Vasaloppet, ki obsega kar 45 oz. 90 km.

Zakaj postaja vse bolj popularen?

V teku na smučeh se vse vrti okoli narave. Filozofija teka je vračanje človeka nazaj k naravi, vedno odvisnega od vremenskih pogojev, terena in lastnega psihofizičnega počutja. Primeren je tako za stare kot mlade, saj je hitrost in intenzivnost teka odvisna od nas samih. Lahko se le sprehajamo in občudujemo spečo zimsko naravo ali pa tečemo, se znojimo in uživamo v hitrosti.

Tek na smučeh blagodejno vpliva na tegobe našega časa:

• na motnje srca in ožilja,
• pljučne bolezni,
• sladkorno bolezen,
• psihično preutrujenost.

Ravno slednja je razlog, da se tako radi vračamo v milino narave, kjer smo lahko sami s sabo in prisluhnemo sebi in svojemu telesu.

Profil povprečnega tekača med našimi anketiranci

Za treniranje so ga navdušili starši ali prijatelji, star je 16,6 let, trenira dobrih 6 let, 5 dni na teden. Pri teku na smučeh mu je najbolj všeč to, da se po končanem treningu dobro počuti. Ljubi naravo, rad se druži s prijatelji in tekmuje. Nadalje pravi, da je šolo včasih težko usklajevati s treningi, a še vedno najde čas za prijatelje, kino, knjige, poslušanje glasbe in svoje hobije.

Psihični razvoj osebnosti

Ob vseh naporih in dobrih organizacijskih sposobnostih, ki jih razvija ob usklajevanju treningov in šole, anketiranci priznavajo, da se jim je značaj nekoliko spremenil: postali so bolj vztrajni, disciplinirani in optimistični.

»Drži, da moraš biti za tek na smučeh nekoliko poseben?« jih pobaram.
»Morda res. To ni šport za mevže in tiste, ki se smilijo sami sebe. Potrebno je veliko truda, a ta trud se ti poplača tako ali drugače. Je odlična šola za življenje. Navadiš se discipline in veš, da te edino ciljna usmerjenost popelje v vrh. Poleg dobrega zdravja, seveda.«

Kaj pa prehrana?

Mladi športniki se zavedajo pomembnosti pravilne prehrane, na kar jih do neke mere navaja tudi trener: radi jedo testenine, riž, sadje in zelenjavo, ne branijo pa se tudi sladkarij.
»Ker so naši treningi bolj vzdržljivostni, potrebujemo veliko ogljikovih hidratov«, pojasnjujejo.

Kaj nam sporočajo mladi tekač?

Nasvet je jasen in preprost: »Gibajte se! Kadarkoli in kjerkoli.«

In naj zaključimo: mladi tekači so nam lahko za vzor. Vsakdo izmed nas mora poskrbeti za zadostno mero ukvarjanja s športom, saj to prinaša močne adute, kot so:

• boljše zdravje,
• boljše počutje,
• pozitiven odnos do sebe in okolice, vztrajnost,
• odgovornost,
• boljše organizacijske sposobnosti.

Zatorej, izkoristite vsak trenutek prostega časa za telesno aktivnost. Izberite si tako, ki vam bo prinesla največ zadovoljstva in zabave. A ne pozabite, vreme naj ne bo izgovor za kakršnokoli lenobo. Nikoli ni tako slabo vreme, da ne bi moglo biti še slabše, a vedno je dovolj dobro, da nekaj naredite zase.