Hujšajmo z glavo!
Večina ljudi se je vsaj enkrat v življenju odločila, da bo začela s shujševalno kuro. Veliko se jih odloči za drastične spremembe v smislu: »Od jutri naprej pa nič več ne bom jedel!« ali »Od jutri naprej jem samo še zajtrk in nič drugega!«. Take spremembe niso le težko izvedljive, ampak tudi zdravju škodljive.
Stradanje bo sicer povzročilo izgubo telesne teže, vendar ne na račun maščevja, ampak na račun mišične mase. S tako shujševalno kuro škodimo zdravju, predvsem pa imunskemu sistemu.
Stradanje ni rešitev
Osnovni vir energije za telesne celice je krvni sladkor – glukoza. Telo jo dobi z razgraditvijo ogljikovih hidratov iz hrane, nekaj pa je je shranjene v jetrih. Po prenehanju hranjenja telo najprej porabi rezervo (v manj kot 24 urah), nato pa telo preplavijo stresni hormoni, ki povzročijo, da telo začne uporabljati zaloge:
- 68% izgube telesne teže gre na račun mišic,
- 32% izgube telesne teže gre na račun maščevja.
Pri popolnem stradanju torej človek mnogo bolj izgublja mišično moč kot maščobo. To pa vsekakor ni naš cilj.
Skladiščenje maščobnih zalog je bila včasih prednost
Sposobnost telesa za skladiščenje zalog energije je bila v času lakote velika prednost, predvsem ženskam, saj jim je zagotavljala zanesljivo možnost za materinstvo. Danes pa bi le redka ženska rekla, da so ji njene zaloge maščob v veselje.
Preobilje in t. i. družbeno hranjenje (praznovanja, zabave, zmenki …) od nas zahtevata čezmerno prehranjevanje; ker pa je hranjenje užitek in večkrat nadomestek za neizpolnjene čustvene potrebe, je debelost postala prava epidemija zahodnega sveta.
Debelost je travma
Pretirana prehranjenost družbeno ni zaželena. Vitka postava namreč nakazuje premožnost, višji socialni položaj in je osnovna modna zapoved moderne družbe. Poleg tega tudi velja, da je čezmerna teža pogostejša v revnejših slojih prebivalstva. Želja po vitkejšem telesu lahko tako zasvoji notranjost posameznika, da se začne odpovedovati hrani do te mere, da to postane nevarno zdravju.
Osnovni ukrep – zmanjšanje zaužite energije
Če torej želimo shujšati, je osnovni ukrep manjše zaužitje energije. Raziskave so pokazale, da so najuspešnejši tisti načini hujšanja, pri katerem gre največji del izgubljene teže na račun porabljenih maščob, tako da med hujšanjem ne kurimo mišic. To zagotavlja zdrava, mešana hrana: na dan naj bi zaužili od 1200 do 1600 kilokalorij. Pri taki prehrani in z dodatno telesno dejavnostjo dosežemo, da porabljamo:
- 79 % telesne maščobe,
- 21% telesnih mišic.
Odstranite vzroke debelosti
Hujšanje je dolgoročno uspešno, če vsej delno odstrani vzroke, ki so privedli do čezmerne teže.
- Če so debelost povzročile napačne prehranske navade, se moramo poučiti, kako jih izboljšati, hkrati pa izbrati primerno vadbo, ki bo odvečne kalorije pokurila.
- Če pa je hrana mašilo za neizpolnjene, predvsem čustvene potrebe, seveda ni upanja, da bodo učinki hujšanja dolgoročni, dokler niso izpolnjene prave potrebe. Če to ni mogoče, jih je treba vsaj nadomestiti z manj škodljivi (manj kaloričnimi) mašili. Šele potem ima hujšanje možnost za dolgoročen uspeh.
Ponavljajoče se diete so nevarne
S številnimi, ponavljajočimi se dietami izredno škodujemo svojemu imunskemu sistemu in se izpostavljamo nevarnostim, da iz razmeroma majhnih težav zabredemo v resno bolezen, ki lahko ogrozi vaše zdravje ali celo življenje.
Hujšanje poslabša imunski sistem
Na hujšanje se imunski sistem odzove kot na izjemno hud stres. Zaradi pomanjkanja krvnega sladkorja začne organizem izdelovati stresne hormone, ki v maščobnih celicah povzročijo razgraditev maščob. Razgrajene maščobe nato potujejo v jetra, ta pa jih predelajo v krvni sladkor.
Do te faze je vse v redu. Stresni hormoni torej povzročajo hujšanje – a hkrati zelo zavirajo imunski sistem. Zato smo med hujšanjem, zlasti če je intenzivno, preplavljeni s hormoni, ki močno slabijo našo odpornost.
Hujšanje povzroči pomanjkanje pomembnih snovi
Druga nevarnost hujšanja za imunski sistem je v tem, da imunske celice ne dobijo vseh snovi, zlasti beljakovin, vitaminov in mineralov, ki jih potrebujejo za učinkovito delovanje pri imunskem odzivu. Zlasti škodljivo je hujšanje z enolično prehrano, ker v taki hrani zanesljivo ni vseh snovi, ki jih potrebuje imunski sistem. Zato je nujno hujšati s čim bolj uravnoteženo prehrano, ki ima zadosten primanjkljaj kalorij, da je hujšanje uspešno. Ob tem pa je dobro vsak dan jemati dodatek vitaminov in mineralov.
Po hujšanju mora telo počivati
Zaradi stresnih hormonov in izgube hranilnih snovi imunski sistem potrebuje veliko časa, da si opomore. Če shujšamo za petino telesne teže, se bo imunski sitem obnovil šele čez kako leto. V tem času moramo skrbno paziti na:
- možne okužbe,
- hude telesne napore,
- hude duševne obremenitve,
- se izogibati stresu,
- neprespanim nočem
- hudemu mrazu in podobnim stresnim situacijam,
saj je telo izjemno občutljivo in postane zelo dovzetno za virusne okužbe.
Hujšajmo z glavo
Iz vsega povedano je jasno, da si z nenehnim ponavljanjem diet in shujševalnih kur delate medvedjo uslugo. Z vsako kuro dobesedno povozite svoj imunski sistem in če to ponavljate vsakih nekaj tednov ali mesecev, veliko tvegate. Če se po hujšanju vrnete na staro težo, počakajte. Ne le zaradi imunskega sistema, ampak tudi za to, da razčistite sami s sabo, zakaj se je odvečna teža vrnila. In razmislite, kako doseči, da naslednje hujšanje obdrži dolgoročni učinek.
Članek je povzetek iz knjige dr. Alojza Ihana Imunski sistem in odpornost – kako se ubranimo bolezni. Priročnik poleg osnovnih informacij o imunskem sistemu ponuja veliko zelo zanimivega branja, kaj lahko naredimo za svoje telo, da ostane zdravo.
http://www.topshop.si/index.asp?tn=productview&src=ts_search&pid=17505
Poleg osnovnih informacij preberite še:
- kaj vpliva na imunost
- vpliv hrane in prehranskih navad
- o cepljenju
- raku
- alergijah
- aidsu
- prirojenih boleznih
- sladkorni bolezni
- dogajanju v ustih
- zdravljenju novega tisočletja
|
