Kako enostavno priti do boljšega počutja
Vse več ljudi je »prisiljenih« presedeti vsaj tretjino dneva zaradi narave njihovega dela, kljub temu da je naše telo ustvarjeno za gibanje in da vemo, da le z gibanjem preprečujemo številne bolezni. Že 15 minut dnevne aktivnosti občutno izboljša naše psihofizično počutje.
Vendar pa večina presedi še več, saj nam tehnološki napredek preprosto zmanjšuje potrebo po gibanju: bolj ali manj imamo vse na dosegu pritiska na gumb. Ravno tako se vse manj ljudi odloča za hojo v službo ali po opravkih, raje uporablja dvigala kot stopnišča, pokliče prijatelja, kot bi ga obiskali, poišče pomoč za gospodinjska opravila, namesto da bi jih opravili sami. Ravno te vsakodnevne obveznosti lahko izkoristimo kot obliko rekreacije. Žal jih večina ne dojema kot človeku koristne gibalne dejavnosti, ampak kot neželena opravila, ki bi se jih najraje izognili.
Zakaj bi morali stremeti za:
- transportnim gibanjem – npr. hojo, uporabo kolesa, rolerjev in podobno,
- opravilnim gibanjem – npr. opravljanjem raznih domačih del: tako gospodinjskih kot vrtnih?
Kaj vpliva na naše psihofizično stanje?
Večina se izgovarja na pomanjkanje časa, tako da si za pravo rekreacijo med tednom ne vzame niti minute. Vsi pa se zavedamo, da ima gibanje močno pozitiven učinek na našo psihofizično počutje in preprečuje številne bolezni in bolečine. Pomemben sestavni del človeškega telesa je ravno mišičje: imamo kar 600 mišic različnih velikosti in oblik, ki s krčenjem in raztezanjem omogočajo gibanje telesnega dela oziroma premikanje celotnega telesa.
Vsaka mišica premika tisti sklep, prek katerega poteka z ene kosti na drugo. Mišica opravlja delo tako, da se na živčno pobudo skrči in skrajša, pri čemer se tudi zadebeli in postane trša ter bolj napeta kot v mirovanju. Ko živčna pobuda preneha, se mišica sprosti in postane ohlapnejša. Za skrčenje potrebuje energijo, ki se sprošča zlasti pri izgorevanju ogljikovih hidratov (glukoze) v mišici. Mišičje je glavni porabnik energije v telesu in za mišično delo porabimo večino zaužite hrane. To pomeni, da s povečano telesno aktivnostjo porabimo večjo količino zaužite hrane, kar občutimo kot večji tek.
Gibanje
Gibanje pomeni tudi večjo miselno bistrost, pomaga pri kreativnosti, sproščajo se nam hormoni sreče (endorfini), utrjuje naš imunski sistem, in še in še bi lahko naštevali pozitivne učinke. Pri neaktivnosti navadno naš tek ni bistveno zmanjšan in pogosto se nam zgodi, da fiziološko lakoto zamenjujemo s psihološko. To pa privede do kopičenja hrane v telesu, kar se navadno pokaže v odvečnih kilogramih. Zato se nam maščobne blazinice kaj hitro začnejo nabirati okoli kritičnih predelov, kot so boki, trebuh, stegna.
Krepitev trebušnih mišic
V današnjem prispevku se želimo omejiti predvsem na pomen krepitve trebušnih mišic. Ne gre zgolj za modno muho, ki zapoveduje lepo izoblikovan trebušni predel (t.i. »radiatorje«), pač pa za preventivno naravo nasveta. Trebušne mišice pomagajo pri uravnavanju številnih telesnih funkcij, saj so pripete na prsni koš in medenico, trup pa upogibajo naprej in v stran. Pritiskajo na trebušne organe in jih držijo v pravi legi. Ker pri skrčenju močno stisnejo trebuh, sodelujejo pri izdihu, kašlju, kihanju, bruhanju, pri praznjenju črevesja in mehurja ter pri porodu. Trebušne mišice so pripete na spodnja rebra in na zgornji rob medenice ter zadaj ob hrbtenico. Na vsaki strani so po štiri ploščate mišice, ki prekrivajo druga drugo. Njihove široke kite (aponevroze) se spredaj zraščajo, zrastišče imenujemo bela črta.
V »sedečem« svetu vse več ljudi toži zaradi bolečin v križu, ki so nemalokrat ravno posledica prešibkih trebušnih in hrbtnih mišic. Vsak dan lahko naredimo nekaj osnovnih vaj za trebuh. Vsi poznamo »trebušnjake«, ki pa jih lahko delamo na več načinov:
- z dvignjenimi nogami ali z nogami na tleh,
- z rokami za tilnikom ali na prsih,
- z obtežitvijo,
- na posebnih klopeh,
- na zateg ali pa hitre ponovitve…
Ogromno variacij, le domišljijo morate uporabiti. Vse, kar potrebujemo, je naša odločitev. Lastno telo nam je tako ali tako vedno na voljo, 5 minut pa tudi ni dolga doba, mar ne?
Bolečine v hrbtenici pri izvajanju trebušnjakov
Nekateri tožijo nad bolečinami v hrbtu, kadar delajo trebušnjake. Tistim priporočamo, da na tržišču poiščejo sebi ustrezen pripomoček, ki vadbo prilagodi njihovim potrebam in jo naredi zanimivejšo. Eden izmed takih je na primer Ab-away Pro, ki z utrjevanjem trebušnih mišic ne povzroča bolečin, saj nudi hrbtenično podporo pri sami izvedbi vaj.
Zavedati pa se moramo, da z močnim trupom lahko preprečimo marsikatero bolečo nevšečnost, zlasti tudi tiste, ki nastajajo v križu in so posledica sedečega položaja ter izpostavljenosti stresu – v zrelejših letih pa ohranjamo mladostniško vitalnost. |