Človek, ki gradi naftovode v morskih globinah

Ste kdaj pomislili, da bi pod vodo gradili naftne ploščadi? Prav to počne Nicholas Dykes, profesionalni intervjupotapljač, ki je samo za vas razkril, kako poteka grajenje podvodnih konstrukcij na več 100 metrih globine.

1. Kaj počneš in za koga delaš?

Sem industrijski potapljač za podjetje Cal Dive International. Cal Dive izvaja potapljaške operacije in robotsko konstrukcijo, inšpekcijske preglede podvodnih konstrukcij, popravila in postavitve naftovodov za oljne ploščadi na morju in različne operacije za industrijo, ki črpa zemeljski plin na morju.

2. Kako si se znašel v tem poslu?

Svojo potapljaško kariero sem začel kot rekreacijski inštruktor potapljanja v zahodnem karibskem morju, kjer sem večinoma učil ameriške in evropske turiste potapljanje.

3. Kakšna izobrazba oziroma izkušnje so potrebne za tovrstno delo?

Potapljaška šola ponavadi traja od 6 mesecev pa do dveh let, začne pa se s fiziko in fiziologijo potapljanja, varstvom pri delu, okoljskimi študijami ter spoznavanjem opreme in orodja, ki se uporablja pri delu. Po končanem izobraževanju bo nov uslužbenec na praksi 2-3 leta, med tem časom pa bo v praksi spoznaval delo. Bo tem obdobju se lahko zaposliš kot reden potapljač.

4. Kakšen pa je tvoj delavni dan?

Vse operacije na morju trajajo 24 ur na dan in vsak ima 12 urno izmeno. Dan ponavadi začnemo z zajtrkom in rednim sestankom namenjenim varnosti. Po sestanku se izmeni zamenjata in izmena, ki končuje preda vse potrebne informacije o delu izmeni, ki jo bo nadomestila. Vzdrževalci ponavadi pripravijo opremo in obleke za potapljače in preverijo če vsa oprema pravilno deluje. Po vrnitvi na ladjo, mora vsak potapljač nemudoma v dekompresijsko komoro, kjer 1-3 ure vdihava kisik pod pritiskom.

5. Je delo nevarno?

V tem poslu bo vedno prisotna določena mera nevarnosti. Med drugim so za potapljače nevarne dekompresijska bolezen, različni piki morskih živali, baro-travma in ostale bolezni povezane s pritiskom, vnetja ušes in pa seveda nevarnost da te zdrobi kakšna od naprav ali pa kakšen del podvodne konstrukcije.

Zanimivo je da se večina nesreč ne zgodi pod vodo ampak na ladji sami. Zaradi vseh teh nevarnosti je varnost seveda na prvem mestu in uporabljamo veliko posebne opreme, ki nas varuje. Ob vsaki novi nesreči, ki jo preventivni ukrepi niso uspeli preprečiti se takšno nesrečo tudi preuči in izsledke vključi v preventivne ukrepe, da se ta ne bi ponovila.

6. Je to vrsta dela, kjer imaš lahko dolgoletno kariero ali zmoreš takšno delo opravljati le kratek čas?

Ni časovne omejitve, na to kako dolgo je nekdo lahko zaposlen za tovrstna podjetja. Seveda pa telesno pripravljenost potapljačev preverjajo s stalnimi zdravstvenimi pregledi, ki jih mora vsakdo opraviti vsako leto. Po 35 letu starosti pa se izvajajo še posebni testi, ki iščejo sledi vplivov stresa na srce in ožilje. Seveda lahko potapljač napreduje tudi na delovno mesto, kjer potopi niso več potrebni in tam nadaljuje svojo poklicno kariero.

7. Kateri projekt je bil do sedaj v tvoji karieri najbolj zanimiv?

Odkar je ZDA prizadel hurikan Katrina in opustošil mehiški zaliv in odkar so povsod po svetu odkrili nove podvodne vire nafte in plina se je začela industrija v kateri delam neverjetno hitro razvijati. Sedaj postavljamo podvodne bivalne prostore, podvodne vodnjake, ki vodijo do vrtin, konstrukcije pa postavljamo v globimi več kot 10.000 metrov. Najbolj zanimivi projekti pa so mi bili sedaj projekti rekonstrukcije ploščadi in ostalih konstrukcij, ki so bile poškodovane v orkanu Katrina.

8. Kakšno vrsto orodja in tehnologije potrebuješ pri svojem delu?

Potapljanje je poklic, kjer je prisotna ogromna količina opreme. Potrebujemo različne naprave, ki nas oskrbujejo z zrakom, posebne čelade, dihalne naprave, hidravlično orodje za delo s težkimi deli konstrukcij, avdio in video sisteme, med drugim tudi podmornice, ki jih upravljamo z ladje in so brez posadke. Te daljinske podmornice so najnovejši tehnološki dosežek v mojem poslu in nam omogočajo delo v globinah, ki jih človek s potapljaško opremo ne more doseči. Prav tako smo pričeli uporabljati različne sisteme za dovajanje zraka, ki se potopijo skupaj z nami in jih uporabimo, če nam odpove naša lastna oprema in bolj napredne dekompresijske komore.

9. Delaš samo v ZDA ali tudi v drugih krajih sveta?

Večina aktualnih podvodnih črpališč nafte je v ZDA, v mehiškem zalivu in v Severnem morju zato ponavadi delam na tem območju. Z napredkom tehnologije in novimi globokomorskimi črpališči pa se ploščadi sedaj gradijo tudi v Braziliji, Zahodni Afriki, Trinidadu in Tobagu in celo na Kitajskem. Pogodbe, ki jih sklepajo potapljači za delo v tujini zato ponavadi potapljača zavezujejo za najmanj 45 dni.

10. Kako dolgo ponavadi traja projekt, oziroma kako dolgo si na morju?

Nekatere projekte opravimo v nekaj dneh, redkost pa niso tudi projekti, ki trajajo eno leto ali več. Ponavadi pa smo na ladji od 3 do 6 tednov.

11. Kakšne so življenjske razmere na ladjah?

Bivalni pogoji se močno razlikujejo od ladje do ladje. Vse ladje imajo kuharje, čistilce in čistilne servise, ki skrbijo za oblačila. Na ladji so ponavadi tudi računalniki in televizija, prav tako pa vedno bolj pogost postaja dostop do interneta. Večina ladij ima tudi sobe za rekreacijo. V sobah običajno živijo 4 delavci, največ 6, ladje pa imajo tudi kopalnice z velikim številom tušev in umivalnikov, da lahko zadostijo potrebam toliko ljudi. Seveda pa je na vseh ladjah najbolj pomembno, da spoštuješ sodelavce in razumeš, da medtem ko polovica ljudi dela, druga polovica spi ali pa se sprošča.