Formula uspeha: sledite lastnemu (bio)ritmu

Pride dan, ko kar prekipevate od energije, ko se v svoji koži odlično počutite in imate občutek, da bi z golimi rokami lahko premikali gore. A pridejo tudi dnevi, ko ste utrujeni, brezvoljni in brez poleta. To se dogaja zaradi ritma, ki ga narekuje vaša notranja ura - ta določa čas vaših dejavnosti pa tudi vaše počutje.

Kot menjavanje letnih časov

Ta ritem pravzaprav pomeni perodično ponavljanje dogajanja v organizmu - kot letni časi, ki vsakič znova prinesejo spremembe in vplivajo na življenje na Zemlji, tudi v našem telesu vlada podoben življenjski ritem, imenovan bioritem.

Življenjska matematika

Če si vso stvar predstavljamo na matematičen način, je bioritem nekakšna funkcija časa, ki jo zlahka narišemo v graf: nastane krivulja, ki raste in pada ter ima viške in nižke, ki se periodično ponavljajo - in ti predstavljajo tudi nihanje našega počutja in zdravja.

Vsak kovanec ima dve plati

• Cikel je v pozitivni fazi takrat, ko se krivulja nahaja nad vodoravno koordinato našega "življenjskega grafa", v tem primeru naše energijske zmožnosti naraščajo,
• v negativni fazi pa, ko je krivulja pod vodoravno koordinato in naše energijske zmožnosti padajo.

Izmenjavanje teh faz je življenjski ritem, imenovan bioritem.

Kdaj je kritično?

Najbolj kritični dnevi so tisti, ko organizem doživlja največje spremembe, torej, ko krivulja prehaja iz pozitivne v negativno fazo in obratno. Takšno obdobje lahko traja tudi do 48 ur. Pomembno je, da se v tem času izogibate večjim naporom in tveganjem ter v skladu s tem načrtujete svoje obveznosti.

Modrosti iz antične Grčije

Že grški antični zdravnik Hipokrat, ki mu pravijo tudi oče znanstvene medicine, je ugotovil, da na storilnost, učinkovitost, kreativnost ter zdravje in počutje vpliva naš življenjski ritem, ki se razlikuje od posameznika do posameznika.

Hipokrat je opredelil tri najbolj pomembne tipe bioritma:

1. Telesni ali fizični cikel

Traja 23 dni in je povezan z našo:

• močjo,
• vitalnostjo in
• zdravjem.

V dobrih dneh ste vitalni in polni zaleta, v kritičnih pa se počutite izčrpani, utrujeni, vaše telo ni naklonjeno pretirani fizični aktivnosti in je manj odporno na bolezni.

V teh dneh se izogibajte fizično zahtevnim aktivnostim.

2. Čustveni ali emocionalni cikel

Traja 28 dni in vpliva na:

• kreativnost,
• intuicijo,
• zaznavo okolice in
• tudi značaj.

V dobrih dnevih ste čustveno bolj stabilni in polni optimizma, v kritičnih pa pesimistično naravnani, razdražljivi, neodločni, ...

V tem obdobju se kar se da izogibajte čustvenim pretresom in stvarem, ki vas jezijo.

3. Duhovni ali intelektualni cikel

Traja 33 dni in je povezan z:

• našimi umskimi sposobnostmi,
• učenjem,
• pomnjenjem in
• razmišljanjem.

Na višku tega cikla smo skoncentrirani, natančni in hitro ocenjujemo situacije, v kritičnih dneh pa manj racionalni, zato se takrat izogibajte velikim odločitvam.

Katera ptica ste?

Naš ritem pa niha tudi iz dneva v dan, zato je pomembno, da ugotovimo, kdaj je naša energija in storilnost na višku in kdaj v "rdečih številkah". Ali ste jutranja ali nočna ptica, izračunajte s preprostim testom: takoj ko se zbudite, izmerite srčni utrip ter število vdihov na minuto in poiščite razmerje med njima.

Vsestranski golob

Če je ugotovljeno razmerje približno 4:1, ste kot golob, ki je zelo vsestranski, saj lahko različna dela opravlja praktično katerokoli uro dneva.

Zgodnji škrjanec

Če razmerje med srčnim utripom in številom vdihov znaša približno 5:1 ali 6:1, ste tipična jutranja ptica - škrjanec, ki vstaja zgodaj in je najbolj učinkovit v prvi polovici dneva.

Nočna sova

Če pa ste si naračunali razmerje 2:1 ali 3:1, ste nočna ptica - zjutraj radi poležite, možgane pa spravite v pogon šele popoldne in zvečer, ko ste tudi najbolj učinkoviti, prav na ta račun zjutraj delujete brez energije in nezainteresirani.

V čem je rešitev te matematične funkcije?

Formula za rešitev te zagonetke je naslednja: poslušajte svoje telo in "razvozlajte" svoj bioritem. Svoje aktivnosti, fizična in psihična opravila skušajte kar v največji možni meri prilagoditi nihanju lastnega življenjskega ritma, a slednji naj ne postane izgovor za zamujanje v službo, lenobo, zadirčnost ali izogibanje pomembnim odličitvam.